Skok v Buenos Aires

… Če lahko uro in pol dolgemu poletu rečeš ''skok'', ane … ;)

Tokrat pišem tale zapis ob poslušanju CD-ja, ki so mi ga podarile ''reveričke'' (za nevedne, s tem imam v mislih deklice, ki sestavljajo Trio Rêverie ;) ).

Ta skok je bil ena fajn osvežitev in popestritev mojega vsakdana. Stari/novi obrazi, veliko klepetanja po slovensko, cimre za en teden, pozno vstajanje (zaradi dooooolgih večerov), igranje turista po Buenos Airesu … vse to se je prav prileglo. In je bilo čiiiisto prekratko! Tako kot vedno, seveda.

Na začetku, ko sem kupovala letalsko karto za BsAs, sem nameravala tja ''skočit'' za konec tedna. Pa so me hitro prepričali, naj si vzamem vsaj en teden. Me ni bilo treba preveč prepričevat ;). Tako da sem prvi teden spremljala deklice, bila ''sitna'', ko sem jih podila spat, če so se preveč obirale, zjutrej skuhala kavico za vse, da so lahko mislile na bolj pomembne stvari … No ja. Ponavadi smo prišle do kavice nekje pozno dopoldne, če sem čisto iskrena. Večinoma smo hodile pozno spat in temu primerno smo tudi vstajale. Ups. =)

Seveda je bilo treba pokazat, kaj so to alfajores, pa dulce de leche. Da mate čaja in asada sploh ne omenjam ;).

Ker so pa le prišle na turnejo, je bilo najbolj važno, da so imele dovolj časa za vadit.

Že v četrtek so imele prvi koncert, nekje v eni glasbeni šoli v mestu … S sestrično sva se tja odpravli kar z vlakom in malo peš. Na začetku nas je skrbelo, koliko bo sploh kaj publike. Pa so nas presenetili. Poleg nekaj poznanih ''slovenskih'' obrazov, je na koncert prišlo veliko profesorjev iz te šole in tudi učencev. Ufff, zahtevna publika! Pa mislim, da smo vsi zeloooo uživali v glasbi. Je bilo prav ''čutit'', kako zavzeto so poslušali, še posebej v tišjih delih. Sem malo opazovala ljudi, kako se odzivajo. Nekateri so tako zavzeto poslušali, da je zgledalo, kot da visijo na vsaki noti. =)

In ko so izzvenele zadnje note Arenskega, so punce dobile, ne samo glasen aplavz z vzkliki, ampak tudi ''stoječe ovacije'', če se lahko tako izrazim. ;) Seveda so hoteli bis. Namesto pripravljenega Mendelssohna, so si poslušalci izprosili Piazzollo. Uglavnem, krasen začetek, ne?

Kaj smo počele v petek? Najprej smo se naspale. Logično. Punce so šle vadit. Kot se spodobi. Pa kosilo. In še malo vadit, da smo si lahko pozno popoldne vzele za potepanje.

Z vlakom in podzemsko v center, tam se je nujno bilo treba slikat pred obeliskom, potem pa do Teatra Colón. Pred baletno predstvo, katero smo si prišli ogledat, so nas deklice iz tria povabile na kavico. Mislim, da je bila to edina priložnost, ki so si jo uspele ''izborit'', da so one častile kavico. Tukaj imajo eno tako ''navado'', da ti ničesar ne pustijo plačat! :P
Pff, bojo že videli, ko pridejo na obisk v Slovenijo! ;)

A, sej res. Teatro Colón, baletna predstava (Sylvia, če koga zanima, kaj smo šli gledat.) … Je bilo superfinofajn. Najprej smo imeli telovadbo. Stopnice do vrha gledališča, sedem nadstropij, niso mačji kašelj! Ampak, ker smo mladi in zdravi, nam je šlo dobro od rok. Ahem, od nog. Čeprav so bile naše karte za stojišča, smo po odmoru šli sedet, ker je bilo še dovolj praznih sedežev. Razgled je bil prekrasen. Slišali smo vsako noto, ki jo je zaigral orkester. Tudi kakšno malo fouš. To so predvsem ta profesionalne glasbenice opazile. ;) Ampak na splošno, čudovita izkušnja. Smo bili vsi zadovoljni s tem večerom.

Ker je punce naslednji večer čakal nov koncert, smo poskušali čimprej spat. Si lahko predstavljate, kdo je bil tečen, in kdo ni ''ubogal'' ;) Se pozna, da smo še mladi, pa nekako gre, tudi če ni zadostnega števila ur spanja :) .

Dopoldne smo se spet odpravili v mesto, ker je trio imel intervju za slovensko oddajo na Radiu Argentina. Pol ure pred njihovim intervjujem pa nam sporočijo, da je napovedana „Cadena nacional“. Kar pomeni, da morajo vse radijske postaje prekinit karkoli predvajajo, in prenašat govor predsednice. Smo se ustrašili malo, da ne bo uspelo prit skozi z intervjujem, pa je na srečo zamujala gospa predsednica. =P So spravile cel intervju pod streho in še del 1. stavka 4ih letnih časov A. Piazzolle. Ne, niso v živo igrale, je malo premajhen studio za klavir imet ;) . So pa prinesle s sabo CD, ki so ga posnele v Sloveniji. Haha, tole zgleda, kot da jim reklamo delam. :D

Ampak, konec koncev, se je ta teden okoli njih vrtel in to je edina nova stvar, ki jo imam za poročat, tako da, zakaj pa ne. Kar pejte poslušat na Youtube. Rachmaninov je tako leeeeeeeep … Mislim, skladba. Ki jo igrajo. Ki jo je napisal Rachmaninov. Sej razumete. Pa Piazzolla.
In Arenski! Ampak tega še ni na Youtube-u. Škoda.

Kaj čakate, pejte poslušat! Če že v živo ne morete. ;)

Kje smo že ostali … ? Pri soboti in radiu. Ok. Po radiu smo se čisto mičkeno šli turiste, se malo sprehodili po mestu, en krog z avtom še naredili, pa nazaj ''domov''. Na kosilo, punce spet vadit in pozno popoldne ponovno v mesto. Tokrat jih je čakal koncert v Slovenski hiši …

... in po koncertu druženje z vsemi Jermani, ki so se lahko nabrali, pa še boljše polovičke in še kdo ;). Tokrat smo na seznamu argentinskih specialitet, ki jih je treba poskusit, obkljukale empanade. Ki so bile doooobre. Tako kot druženje … Mislim, da ni treba posebej omenjat, da smo SPET šle pooooozno spat. Al pa zgodaj, odvisno, kako gledaš na stvari.

Nedelja pa je dan za počitek. In asado. Omnomnom. In igranje turistov v mestu. Kjer smo si ogledali pokopališče na Recoleti, obhodili stojnice, se ustavili pred parom, ki je v argentinski noši plesal argentinski folklorni ples. Al neki takega.
Ker je bilo vreme lepo in toplo, je bilo v parku ogromno ljudi, a nam je vseeno uspelo najti svoj kotiček. In na vrsti je bila naslednja stvar iz seznama ''stvari'', ki jih je v Argentini treba poskusit. Mate. Še kakšna kitara je manjkala, pa bi bilo vse skupaj za 5 zvezdic in pol … Sledilo je še malo večernega sprehajanja po mestu (v rensici smo iskali kakšen lokal Havana, ki bi še bil odprt, na koncu pa pristali v Starbucks … in vmes v trgovini s CD-ji, obvio.), in pot nazaj, spet s podzemsko in vlakom. Smo ugotovili med potjo, kako, kadar si v tujini, kjer te mimoidoči najverjetneje ne bodo razumeli, vsi govorimo bolj naglas, ne meneč se za to, kaj si drugi mislijo o nas. Verjetno je to podzavestno. Ker veš, da te ne razumejo, pa ''pozabiš'' na previdnost … To, ali se nam pa zdi zabavno, ker vemo, da bojo ljudje tuhtali, kakšen jezik je to in kaj neki govorimo. =P

Tokrat vsaj Mojce ni bilo treba podit spat. Samo da se je ulegla na posteljo, pa jo je zmanjkalo. Jo je blo treba še zbujat, da se je spravla pod odejo ;).

In smo že skoraj pri koncu mojega skoka v glavno mesto Argentine. Ja, sej vem, da vsi že veste, da je Buenos Aires glavno mesto, ampak, ne morem skos ponavljat Buenos Aires gor, Buenos Aires dol. Je treba kakšno drugo besedno zvezo uporabit sem in tja.

Kakorkoli, ponedeljek je bil moj zadnji dan ''počitnic''. Medtem ko so glasbenice pridno vadile, sem pakirala moje stvari in se pripravljala na odhod.

In tako so se tistega popoldneva naše poti ločile. :D

Jaz nazaj v Mendozo in v šolo, trio pa naslednji dan v Bariloche, kjer, vsaj po poročanju nekaterih oseb, dekleta že priiiidno vadijo za petkov nastop. Tako da, če je kdo v Barilochah, ne sme zamudit tega koncerta.

Spet jim delam reklamo.

Človek bi še mislil, da sem plačana za to. ;)

Razen lepega razgleda z letala, ni bilo nič vznemirljivega na poletu, oz. skoku, nazaj '' domov''.

Točni smo bili kot švicarska ura. Če lahko verjamete.

In naslednji dan navsezgodaj zjutraj (1. september), že nazaj v šolo. Jupi. Tako kot šolarji v Sloveniji. ;)

Uau.

Štirje meseci so že mimo! Polovica Mendoze je mimo. Pomlad prihaja, daljši dnevi, sredi decembra pa počitnice in poletje. Aja, ok, to je še vedno 3 mesece stran. Pa vseeno. Uau!

Nič, grem še kaj drugega delat. Recimo, razmišljat, kako pripravit 25 štiriletnih otrok, da me poslušajo vsaaaaaj dvajset minut in delajo, kar jim rečem. Hm. Good luck,dear me! =P

Za posladek pa še nekaj slikic.
Pogrešam en doooober fotoaparat!
Če kdo ne ve, kam z denarjem, mi lahko podari kakšen dober fotoaparat.
I know, I know, but a girl can dream, riiight? ;)

Eno uro in pol na letalu, pa dobiš malco. Mini Alfajor. =)

Teatro Colón čiiiist zgoraj. In mi.

Pogled na oder.

Malček večje, kot ljubljanska opera, ne?

Tako pa zgleda od zunaj ...

Na podzemsko, domov in spaaaat!

Po sobotnem koncertu v Slovenski hiši ...

Nedeljsko asado. 

Pokopališče.

"Hm, kam naj se usedem?"

Tanjin prvi mate. Je treba dokumentirat iz vseh strani. ;)

A veš uno, ko pogledaš skozi okno letala,
pa vidiš vse delavce na telefončku ...

 

 

 

 

In pred vzletom še pogled na reko. Mhm, prav ste prebrali.

 

Buenos Aires v soncu.

Malo večje od Ljubljane, kaj pravite?

Rečica.

Oblaki. Spodaj pa pogled na najširšo reko na svetu. Pri nas bi temu kar morje rekli. :P

Ok, v živo je bilo to veliko bolj fascinantno. Ampak, če dooobro pogledate,
lahko na obzorju opazite mendoške gore. Tisto niso oblaki. =)